Kakšen prizor so bili, 22 mladih afroameriških umetnikov, pisateljev, novinarjev in učenjakov, ki so se 14. junija 1932 vkrcali na nemški parnik Europa na pustolovščino po Sovjetski zvezi. Še vedno vrtoglavi od gala pošiljanja prejšnji večer v Harlemu so se vrteli po pomolu v Brooklynu in čakali na Langstona Hughesa, ki je v zadnjem trenutku tekel po stopnici s pisalnim strojem, Victrolo in škatlo plošč Louisa Armstronga. Večina jih še nikoli ni bila v tujini, zdaj pa so bili na poti v Moskvo, da bi posneli 'Black and White', film o 'Negro life' v Ameriki.
Potovanje, ki ga je sponzoriral odbor uglednih literarnih radikalov – Malcolm Cowley, Whittaker Chambers in Waldo Frank, med drugim – je vodila Louise Patterson, izredno inteligentna ženska v središču newyorške afroameriške intelektualne scene v zadnjih dneh. harlemske renesanse. Pattersonova, ustanoviteljica Prijateljev Sovjetske zveze, je svoje prostorno stanovanje na Convent Avenue spremenila v levičarski salon, imenovan Vanguard, za razprave o ruski revoluciji in stališču stranke do 'negrovega vprašanja'.
Tako kot mnoge intelektualce iz obdobja depresije - črno-bele - je bila očarana z obljubo družbe, v kateri naj bi se rasizem raztopil v revolucionarnih razmerah. Pattersonova je z odliko diplomirala iz ekonomije na Berkeleyju in je pred prihodom v New York poučevala na več šolah, kjer je pomagala Hughesu in Zori Neale Hurston, ki sta pisala dramo Mule Bone. S svojimi literarnimi povezavami in levičarske politike, je bila očitna izbira za vodstvo izleta.
Ko so v ZSSR prispeli po razvpitem sojenju Scottsboro Boys, so člane skupine obravnavali kot slavne osebnosti. ''Kamor koli gremo, smo obkroženi z delavci, pozdravljeni in razveseljeni,'' je zapisal Patterson v neobjavljenih spominih. V Leningradu je njihov vlak pričakala godba na pihala, ki je igrala 'Internationale'. V Moskvi jih je flota Lincolnov in Buickov odpeljala do razkošnega Grand hotela. Sedeži v avtobusu so bili zanje izpraznjeni; odpeljali bi jih pred vsako vrsto. ''Za vse nas, ki smo v svoji deželi doživeli diskriminacijo na podlagi barve,'' je zapisala, ''je bilo čudno, da je naša barva častna značka.'' Potovanje je bilo za Afričane nekakšna prelomnica. -Ameriški intelektualci, ki zagotavljajo konkretne dokaze o popolnem mednarodnem protirasističnem gibanju, ki je podpiralo njihov boj za dostojanstvo in enakost v Ameriki.
Druga stvar je bil film, ki so ga prišli posneti. Režiser, rojen v Nemčiji, ni govoril ne rusko ne angleško; njegov edini prejšnji film je bil antiimperialistični dokumentarec, 'Čudne ptice Afrike'. Ko so se začele vaje, je bil šokiran, ko je izvedel, da njegovi 'igralci' nimajo nobenih igralskih izkušenj, o katerih bi lahko govorili. ''Zdi se, da so Evropejci, pa tudi Američani, žrtve tistega starega klišeja, ki ga vsi črnci preprosto pojejo,'' je zapisal Hughes v svojih spominih ''I Wonder as I Wander''. ''Razen dveh ali treh, nas 22, ki smo prišli v Rusijo, je komaj prenašalo melodijo.''
Podobno napačno je bil zamišljen scenarij, ki prikazuje zavezništvo belih severnih proletarcev in črnih jeklarjev iz Alabame, ki se združujejo v Birminghamu, da bi se borili proti kapitalizmu kot 'bratje.' Hughes je menil, da je bil ta scenarij namišljen. ''Ampak to je odobrila Kominterna!'' je ogorčeno odgovoril sovjetski birokrat.
'Black and White' je prejela jedko mednarodno pokritost ('Črnci lebdejo v ruski koči 'Uncle Tom's',' je glasil naslov New York Herald Tribune), z odpovedjo pa se je skupina razdelila na dva. Ena je Sovjete obtožila, da so žrtvovali film, da bi pridobili diplomatsko priznanje Združenih držav, medtem ko je Pattersonova skupina vztrajala, da je film preprosto postal žrtev svojih najboljših namenov – občutka, ki ji je prineslo ime »Madame Moskva«.
Ob koncu poletja je razočarana frakcija razočarana odšla, drugi pa so potovali po Srednji Aziji, kjer so bili navdušeni nad razsvetljenim ravnanjem, ki so ga Sovjeti pokazali do temnopoltih manjšin. Trije člani skupine so se za stalno naselili v ZSSR in Hughes je nadaljeval s turnejo še eno leto dlje. (''Dobro jutro, Revolution:/Ti si najboljša prijateljica/kar sem jih imel...'' je zapisal.) Patterson se je jeseni vrnila v New York, da bi skrbela za svojo bolno mater in preživela preostanek njeno življenje dela za progresivne, antirasistične namene. 'Rusija je danes edina država na svetu, v kateri je resnično primerno živeti,' je povedala za The New York Amsterdam News. ''Tam bi živel kadarkoli, raje kot Ameriko.''